Pred dvema letoma sem se odločil, da bom končno uresničil dolgoletno željo. Kupil sem manjšo kmetijo v hribih. Želel sem si preprosto življenje, stik z naravo in nekaj svojih živali. Najprej sem si omislil le nekaj ovc, bolj hobi, kot resno kmetovanje. Nisem imel veliko izkušenj, zato sem se učil sproti iz knjig, forumov in preko pogovorov s sosedi.
Že po prvem poletju sem ugotovil, da pastirstvo ni tako romantično, kot sem si ga predstavljal. Ovce so mi bežale na sosedove travnike, enkrat celo čez cesto. Vse sem moral nadzorovati sam, kar mi je vzelo ogromno časa. Sosed mi je takrat prvič omenil pašni pastir – elektronski sistem, ki z električnim impulzom poskrbi, da živali ostanejo znotraj določenega območja.
Sprva sem bil skeptičen. Zdelo se mi je nekoliko “prestrogo” do živali. A ko sem zadevo podrobneje raziskal in se pogovoril z drugimi rejci, sem ugotovil, da pašni pastir ne škodi živalim, le nežno jih opomni, da se ne smejo oddaljiti. Odločil sem se za nakup.
Montaža je bila precej enostavna, le nekaj kolov, žica, baterija in naprava. Že po nekaj dneh sem videl razliko. Ovce so hitro dojamele, kje so meje. Jaz pa sem končno lahko del dneva posvetil še čemu drugemu kot tekanju za njimi. Pašni pastir mi je resnično olajšal življenje.
Zdaj, ko imam čredo že večjo in razmišljam, da bi jo še razširil, vem, da brez pašni pastir sistema ne bi zmogel. To ni zgolj pripomoček, zame je postal nepogrešljiv del vsakdana, ki mi omogoča več svobode in hkrati boljšo skrb za živali.
Zdaj pašni pastir uporabljam tudi na drugih delih posesti, ko prestavljam čredo na nova mesta. Sistem deluje zanesljivo prav v vseh pogojih, tudi ob slabšem vremenu. Z njegovo pomočjo sem res pridobil več nadzora in mirnejši vsakdan, za kar sem res hvaležen. …