Saj je že znano, da uniforme pritegnejo, sama sem bila ista, če sem videla kakšnega gasilca, so me prvo pritegnila zaščitna oblačila, če pa je bil v tej opremi kakšen lep moški za pogledat, se nisem branila, da sem ga pogledala, tako možati so se mi zdeli. Od nekdaj so mi bili gasilci pri srcu, vedno sem jih gledala tudi z občudovanjem, enkrat pa se mi je ponudila priložnost, da bi lahko bila prostovoljna gasilka, prvo kar sem pomislila, so bila zaščitna oblačila, kako bi jaz lahko to nosila, krati sem se ustrašila, hkrati pa sem to želela doživeti.
Odločitev je padla, da sem šla za prostovoljno gasilko in moram vam povedati, da sem bila še kako srečna, da sem sprejela to odločitev, kajti moje življenje se je od takrat spremenilo, ja imam manj časa, a se mi zdi, da sem z tem dnem, ko sem sprejela to odločitev, postala boljši človek, človek na mestu, človek, ki ve kaj dela. Tako so zaščitna oblačila gasilcev, ki sem jih vedno občudovala pristala tudi na meni. Ne vem zakaj, so mi gasilci vedno bili posebni, vedela sem že prej, da je veliko gasilcev prostovoljcev, tako da že to nekaj pove, da človek nekaj dela zaradi veselja.
Moja zaščitna oblačila so bila nova, lepa, ravno prav velika v njej sem se počutila večja, kot da imam še večjo moč, da pomagam, da sem nekaj in to mi je izoblikovalo osebnost. Vedno bolj sem oboževala to delo, vedno več časa sem posvečala gasilstvu in bila srečna, da sem sprejela to odločitev, kako pa bo to šlo naprej še sama ne vem, vem pa da mi moja zaščitna oblačila in moje sodelovanje v gasilstvu pomeni ogromno, tako da upam, da bom tukaj še dolgo in da bom lahko pomagala ljudem, to me veseli in rada imam to delo, moji dnevi so sedaj bolj naporni a lepši, nisem si mislila, da bom kdaj gasilka in da me bodo zaščitna oblačila popeljala tako daleč.