Moja mami je dermatologinja, zato mi je odstranjevanje znamenj naredila kar ona. Morda bi bilo bolje, da bi šla vseeno h komu drugemu, saj mi je to svetovalo veliko ljudi, ampak po drugi strani pa vsaj vem, da se je zelo potrudila in sem prepričana, da se nihče druge ne bi toliko potrudil. Imela sem tri znamenja, ki so potrebovala odstranjevanje znamenj in s tem se odlašala toliko lasa, da je bilo res že obvezno nekaj ukreniti. Predvsem za to, ker so me ta znamenja zelo motila.
Danes je prvi dan po tem, ko je odstranjevanje znamenj za mano in je moj hrbet brez znamenj. Občutek je malce nenavaden, ker jih ne zatipam in vem, da je še včeraj bilo nekaj tam in to že, odkar pomnim. Sedaj pa nekaj manjka, kar me je spremljajo večino življenja. Mislila sem, da bom bolj vesela, ampak iskreno ni občutek prav nič kaj poseben. Edino, kar me pomirja, je to, da se ne bom več obremenjevala s tem, da bi kakšno znamenje poškodovalo Tega, sem se vedno najbolj bala in to je sedaj tisto, kaj mi daje največ svobode. Tako pri oblačenju, kakor pri zbiri oblačil.
Samo odstranjevanje znamenj ni bilo prav nič posebno. Minilo je v hipu in tudi čutila nisem nobene večje bolečine. Sicer sem prebrala, da ta poseg prav nič ne boli, ampak vsem vseeno mislila, da bom vsaj malo čutila, pa tudi tega ni bilo. Sicer morda še bolje, da je tako, ker če bi me bolelo preveč, bi lahko bilo vse skupaj morda preveč neprijetno, tega občutka si pa jaz zagotovo ne želim in vsekakor vem, da tudi marsikdo drug ne.
Lepotni poseg odstranjevanje znamenj je končno za mano in do nadaljnjega sem prosta teh opravil, ker je, veš kot odlično, če me kdorkoli karkoli vpraša ali pa tudi ne.