V nakupovalnem centru sem srečala bivšo sošolko, s katero se nisva videli že od študijskih časov. Živi čisto na drugem koncu države, tokrat pa je bila v mojem kraju na obisku. Zelo sva se razveselili ena druge in pogovor je hitro stekel. Kar nekaj časa sva se pogovarjali; povedala mi je zanimivo zgodbo, kako se je počasi vzpenjala v službi do vodstvenega položaja. Ima visoko izobrazbo, a dolgo časa ni znala v celoti izkoristiti svojega znanja. Manjkalo ji je tudi nekoliko samozavesti in nekaj časa je kar tavala na mestu.
Nekega dne jo je sodelavec, ki jo je že dobro poznal, povabil na kavo in ji predlagal, naj se odloči za coaching, saj da ima veliko potenciala in sposobnosti, vendar potrebuje pomoč, da vse postavi na svoje mesto. Sprva je bila zelo presenečena in ni vedela, kaj si naj misli. Tudi ona je poznala tega sodelavca in je vedela, da misli resno. Doma je premišljevala o njegovem predlogu. Začelo jo je zanimati, kaj sploh coaching je in kako deluje. Odločila se je, da poskusi. Na internetu je našla podatke in kontakte ter se naročila na srečanje. Ko je prišla s prvega srečanja, se je počutila povsem drugače. Veliko je razmišljala o besedah, ki jih je slišala. Tako je začela redno hoditi na srečanja s coachem, pogovori z njim pa so postali prijetni. Sprva je mislila, da bo to nekakšno učenje, a kasneje se je izkazalo, da gre predvsem za pogovor, v katerem največ govori in pojasnjuje ona. Coachinga je več vrst, ona pa je imela pomoč pri osebnem in poslovnem coachingu. Trener jo je spodbujal, da je v sebi poiskala potenciale in jih izbrskala na plan. Zastavila si je cilje in razvijala samozavest. Skupaj s trenerjem sta spremljala napredek in sproti oblikovala načrte ukrepov. Razvijala sta komunikacijske in vodstvene veščine.
Počasi je opažala, da v službi ni več zadržana in da se pogumno oglaša ter sodeluje s svojimi predlogi. Povedala je, da ji je coaching za osebno rast in poklicni razvoj, saj povezuje vrednote, cilje in konkretne korake v delo ter vsakdanje življenje.