Kompresijske nogavice pridejo prav vsem, ki so športno aktivni

Ko sem poslušal prijatelja, da uporablja kompresijske nogavice, nisem vedel, ali se šali ali govori resnico. Jaz sem za takšne nogavice slišal samo od moje stare mame, ki jih je nosila zaradi bolečih nog in žil. Tako nisem razumel o čem govori moj prijatelj, da jih redno nosi pri športu. Vedel sem, da se ukvarja z tekom, ker sva se večkrat zaklepetala o teku, ker tudi sam rad tečem.

Nisem ga upal vprašati, kakšne kompresijske nogavice nosi, da ne bi izpadel čuden, zato sem bil raje tiho in šel domov. Doma pa sem si vzel čas in pogledal na spletu kompresijske nogavice in takoj mi je postalo jasno, ko sem videl športne nogavice do kolen. To pa je čisto nekaj drugega, kot sem imel v glavi jaz sam, kajti to niso nekakšne cele hlačne nogavice, ki jih nosi moja babica. Sam sebi sem se pošteno nasmejal in ker sem sam tudi rad tekel, sem se odločil, da si ene kompresijske nogavice tudi kupim, čeprav nisem kaj dosti pričakoval.

Ko sem jih prvič preizkusil, pa sem bil presenečen, ker so me noge manj bolele, lažje sem tekel in imel boljši občutek. Takrat sem pomislil na vse tekače, ki sem jih že večkrat videl v dokolenkah močnih barv, a sem enostavno mislil, da imajo klasične športne dokolenke, niti najmanj nisem vedel, da se tem dokolenkam reče kompresijske nogavice. Sedaj to vem, sedaj se bom lažje pogovarjal z prijateljem. Komaj čakam, da ga vprašam, katere nosi on in katere priporoča. 

Ker so se pri meni tako dobro odnesle, občutek pri teku je res drugačen, občutek je takšen, kot da bi bil korak lažji in varnejši. Sedaj moram samo zvedeti, katere kompresijske nogavice so res med najboljšimi in si take tudi privoščiti. Športniki že vedo, zakaj jih nosijo. 

 

Izbrati sva morala še samo ALU vrata

Verjetno si nihče, ki ni gradil svoje hiše ne predstavlja, koliko je to truda, denarja, skrbi, organizacije, kako je res naporno danes graditi. Sam sem gradil hišo kar tri leta, ko sem jo spravil pod streho, so se stroški šele začeli, še danes se spominjam, ko sem šel gledat ALU vrata. Moja želja je bila, da bi vrata bila velika in prestižna, skoraj me je vrglo na rit, ko sem videl kako draga so, pa to so samo ALU vrata, kje je še vse ostalo. 

Delal sme počasi, ker si nisem hotel vzeti kredita, tako sem vsako plačo dajal v hišo in hiška je počasi rasla. Raje sem počakal, da sem imel denar in sem si privoščil kvalitetne materiale, kot pa da bi kupoval poceni, ker sem vedel, da delam hišo na dolgi rok. Tudi na sejem sem šel in si tam ogledoval, ALU vrata, ALU okna, parket, notranje vrata, ploščice, sedežne, kamin in še in še. Tako sem dobil podobo, kako bo moja hiša izgledala in na sejmu sem dobil popust za ALU vrata, tako da sem se odločil, da jih kupim, ker sem vedel, da bom drugače za njih dal več. Bila pa so mi prav lepa, prestižna in močna. Pomembno mi je bilo, da so ALU vrata tista velika, ko že na daleč vidiš, kje ima hiša vhod. 

Dnevi so tekli in hiška se je zaprla, čakala me je notranja oprema in potem sem se lahko vselil. Kako sem jaz bil ponosen sam nase, da sem vse to zmogel, ko sem prvič prijel za ALU vrata, kot tako, da sem prišle živet v mojo hišo sem se razjokal od veselja, nikoli si nisem mislil, da si bom lahko kdaj zgradil sam hišo, to so bile sanje, ki so se mi uresničile.

Danes vsak dan grem skozi moja prestižna ALU vrata in se vračam ves ponosen. 

Ko nastopi driska pri otroku, je potrebno hitro odreagirati

Naši malčki so naš zaklad in takoj ko jim ponagaja zdravje smo pripravljeni narediti vse, da bi jim pomagali, ker nam je hudo, da so bolni in se zavedamo da nas potrebujejo, da njihovo zdravje čimprej povrnemo. Otrok in pogosta driska pa je sigurno alarm, ki je potrebno odreagirati.

Moj malček je skozi bil zdrav, zadnje čase pa sem začela opažati, da je driska pri njemu kar pogosta, en dan ima normalno blato, drugi dan pa ne. Začela sem vse skupaj opazovati in nato poklicala zdravnika, da preverimo njegovo blato in kri. Izvidi so bili v redu, kar sem tudi sama pričakovala, tukaj je moralo je biti nekaj drugega, kajti driska je prišla in kasneje je blato spet bilo v redu, tudi otrok ni bil tečen ali dehidriran, tako sem vzela stvari v svoje roke.

Posvetila sem se črevesni flori in mu nabavila dobre probiotike, kar nekaj časa sem potrebovala, da sem izmed vse ponudbe skušala dobiti tiste dobre, kajti trg je poln ponudbe probiotikov in res moraš vedeti, kateri so dobri ni kateri ne. Vedela sem, da se bo driska z jemanjem probiotikov ustavila, ker je potreboval nekaj za črevesno floro. Takoj sem mu začela dajati prašek in povem vam, da se mu je driska ustavila skoraj takoj. Tako sem mu umirila črevesje in videla, da mu resnično pomaga, ker je driska izginila in se ni več vrnila, kot prej.

Malo sem prebrala o probiotikih in spoznala, da jih lahko dajem vedno, ker sem kupila naravne, sem mu tako z veseljem naredila celotno kuro. Tako je driska odšla in sedaj še kako vem, da so probiotiki super zadeva, če je kar koli narobe z njegovim trebuhom, črevesjem, če nastopi driska, ker res pomagajo.

Ne pozabite na probiotike, če je pri vašem malčku pogosta driska, ker mu bodo pomagali. 

 

Elektrika in njen izpad

Ljudje smo tako zelo navajeni, da imamo elektriko in vodo, da nas lahko eno dopoldan, ko je prekinjena elektrika čisto vrže iz tira. Tako je bilo pri meni, ko sem sovjega otroke odpeljala v šolo in se vrnila domov. V glavi sem že imela vse zamišljeno, kaj bom naredila in naenkrat je bila prekinjena elektrika v hiši. Sprva sem bila prepričana, da sem nekaj naredila sama in tako šal gledat električno omarico, če je vse ok. Tam ej bilo vse priklopljeno in tako sem lahko samo upala, da je prekinjena elektrika samo za nekaj minut.

Bil je lep sončen dan, drugače bi bilo, če bi zunaj deževalo, grmelo ali bilo vetrovno, tako bi takoj vedela, da je nekaj narobe, šele po pol urah, sem šla v prašat sosedo, če tudi ona nima elektrike in mi je rekla, da bo elektrika prekinjena za celo dopoldan, če tega nisem vedela. Čisto sem bila iz sebe, naenkrat nisem vedela, kako bom pravočasno naredila stvari in kaj vse ne bom naredila. 

Ja, dokler ni prekinjena elektrika se ne zavedamo, kako zelo močno vpliva na naše življenje in kako smo odvisni od nje. Torej moj dan je bil zmrznjen, nisem mogla delati, nisem mogla kuhati, likati, imeti radija ali televizije, na koncu se mi je spraznila baterija na telefonu in sem bila še nedosegljiva, grozno, kako smo odvisni.

To so trenutki, ko ti da misliti, kako sproščeno živimo in kako po nepotrebnem  včasih kompliciramo, danes je bila prekinjena elektrika in jaz nisem več vedela, kaj bi počela, torej je moj dan čisto povezan z elektriko in brez nje smo izgubljeni. Včasih pa ni bilo čisto tako, tudi, če ni bilo elektrike so se ljudje znašli in bili povezani. Danes pa je elektrika nujna, brez nje smo izgubljeni, vse se nam podira, precej smo odvisni, še sami ne vemo kako zelo, vidimo šele, ko je nimamo.

Rastlinjak, paradajz, koli in vezice

Ko se enkrat odločiš, da boš imel svoj vrt, te čaka veliko dela. Lahko veš vse, pa hkrati nič, ker si začetnik, predenj sem jaz ugotovila, da za moj lepi paradajz potrebujem rastlinjak, vezice in kole je minilo 2 leti. 

Začelo pa se je tako, da sem si prvo naredila vrt na katerem sem posadila vso zelenjavo in tudi paradižnik. V rastlinjaku pa sem ravno tako posadila zelenjavo in paradižnik. Čez celotno poletje, sem vse bolj ugotovila, kako mi paradajz lepo uspeva v rastlinjaku, druga zelenjava pa ne ravno tako, ker imam težavo z zalivanjem. Že drugo leto sem se odločila, da bom imela v rastlinjaku samo paradižnik, uporabila kole in vezice in to je to. Moji starši so me malo čudno gledali, da bom v rastlinjaku imela samo paradajz, kako da ne bom imela še druge zelenjave, jaz pa sem vedela kaj delam. 

Tako sedaj vsako leto nasadim sadike paradajza, ne potrebujem pa nič več, kot kole in vezice, paradajz pa resnično lepo raste. Očitno mu odgovarja, da ga odprti rastlinjak zaščiti pred vremenskimi vplivi. Paradajz raste tako lepo, vezice moram uporabljati sigurno na tri dni, ko je v fazi rasti, ker njegove veje tako hitro rastejo in če ne uporabim vezice, da jih privežem, se veje še kako hitro zlomijo. Najrajši imam vezice, druge stvari za vezanje mi niso všeč, tako so vezice najbolj preproste, res hitro narediš delo, primeš vejo in že daš okoli nje vezico in delo je narejeno.

Moj rastlinjak je tako rezerviran za paradajz, vsako leto se naučim kaj novega in vsako leto probam obvezno nove sadike, letos sem morala kupiti daljše vezice, ker so veje paradajzov res bile debele in so bile krajše vezice prekratke. Imam različne vrste paradižnikov, tako lahko vsak dan izbiram, katera vrsta je primerna za katero jed. Srečna sem, da sem ugotovila, da paradajz uspeva pod rastlinjakom.

 

Rafting in Bovec

Sem srednješolec, tako smo se prijatelji in sošolci odločili, da proslavimo konec srednje šole tako, da gremo v Bovec na rafting. Eden od sošolčevih staršev je imel preko prevoze in nam je tako obljubil, a nas bo peljal v Bovec, da naj nikar ne skrbimo glede prevoza. To smo imeli rešeno, le še organizirati smo se mogli, da pa bi bilo čimbolj povezano z koncem šole, smo si želeli iti že naslednji dan, ker bi tako najbolj doživeli ta konec srednje šole. 

Odpravili smo se zgodaj zjutraj, kmalu smo prispeli v Bovec in se šli prijav za rafting, ki bo trajal eno uro in pol. Komaj smo čakali da to doživimo, že ko smo se peljali k kombijem smo se nasmejani in imeli noro lepo. Ko smo prišli na start smo se morali vsi pravilno obleči, dati varovalne brezrokavnike in čelade, eden drugemu smo se pošteno nasmejali. Kmalu smo šli v gumenjak in vožnja se je začela, ker smo bili vsi mladi in močni smo imeli kar adrenalinsko vožnjo. Premetavalo nas je sem ter tja, jaz sem enkrat padel na drugega prijatelja in se komaj pobral, na koncu ko je gumenjak tako premetavalo smo se vsi dobesedno nasmejali do solz, ker smo morali kar fajn veslati, da nas ni neslo kam drugam. Najboljši je bil še občutek, ko smo se ustavili in smo se spuščali dol po strugi. Po tej vožnji smo šli v Bovec jest, vsak je tudi nekaj spil. To je bil res dober zaključek srednje šole, boljšega ne bi mogli imeti.

Spomini štejejo in mi smo jih naredili, vsi smo odšli domov zadovoljni Bovec nam je pričaral lep zaključek. To mladi potrebujemo akcijo in to Bovec je, adrenalin in doživetje, še večkrat bi šli, če bi le bili bližje in ne tako daleč stran, edino to je problem, ker je Bovec odmaknjen od nas dve uri vožnje.

 

Zaščitna oblačila gasilcev me je vedno pritegnila

Saj je že znano, da uniforme pritegnejo, sama sem bila ista, če sem videla kakšnega gasilca, so me prvo pritegnila zaščitna oblačila, če pa je bil v tej opremi kakšen lep moški za pogledat, se nisem branila, da sem ga pogledala, tako možati so se mi zdeli. Od nekdaj so mi bili gasilci pri srcu, vedno sem jih gledala tudi z občudovanjem, enkrat pa se mi je ponudila priložnost, da bi lahko bila prostovoljna gasilka, prvo kar sem pomislila, so bila zaščitna oblačila, kako bi jaz lahko to nosila, krati sem se ustrašila, hkrati pa sem to želela doživeti.

Odločitev je padla, da sem šla za prostovoljno gasilko in moram vam povedati, da sem bila še kako srečna, da sem sprejela to odločitev, kajti moje življenje se je od takrat spremenilo, ja imam manj časa, a se mi zdi, da sem z tem dnem, ko sem sprejela to odločitev, postala boljši človek, človek na mestu, človek, ki ve kaj dela. Tako so zaščitna oblačila gasilcev, ki sem jih vedno občudovala pristala tudi na meni. Ne vem zakaj, so mi gasilci vedno bili posebni, vedela sem že prej, da je veliko gasilcev prostovoljcev, tako da že to nekaj pove, da človek nekaj dela zaradi veselja.

Moja zaščitna oblačila so bila nova, lepa, ravno prav velika v njej sem se počutila večja, kot da imam še večjo moč, da pomagam, da sem nekaj in to mi je izoblikovalo osebnost. Vedno bolj sem oboževala to delo, vedno več časa sem posvečala gasilstvu in bila srečna, da sem sprejela to odločitev, kako pa bo to šlo naprej še sama ne vem, vem pa da mi moja zaščitna oblačila in moje sodelovanje v gasilstvu pomeni ogromno, tako da upam, da bom tukaj še dolgo in da bom lahko pomagala ljudem, to me veseli in rada imam to delo, moji dnevi so sedaj bolj naporni a lepši, nisem si mislila, da bom kdaj gasilka in  da me bodo zaščitna oblačila popeljala tako daleč.

 

Vedno sem si želela kuhinje po meri

V vsakem domu je kuhinja in vsak, ki se odloči za nakup kuhinje je to velik zalogaj in prav je da se temu posvetimo. Tako ponudba kuhinj niha od različnih stvari. Ali želimo že narejeno kuhinjo, želimo kuhinjo po meri, želimo kotno kuhinjo, moderno kuhinjo, veliko ali majhno, ogromno je dejavnikov, ki vpliva na ceno. Tako je kuhinja po meri cena odvisna prav tako kakšen material si želimo, kako velika naj bo in kaj vse bo vsebovala.

Trg ponudbe kuhinj je velik, le vedeti moramo kaj si želimo in nato poiskati pravega ponudnika. Verjetno ima tudi, če si želimo kuhinjo po meri cena vpliv na naš izbor. Še kako je pomembna cena. Zato le preiščite ponudbo, saj ponudniki ponujajo različne cene in vam občasno ponujajo tudi akcije, ki jih nikar ne zamudite. Če ste ravno v obdobju nakupa kuhinje, le sledite akcijam, ne bo vam žal. 

Meni najlepše velike kuhinje, ki zapolnijo vsak kotiček in je tako prav svak prostor izkoriščen. To pa so kuhinje po meri cena pa je malo višja, ampak vam bo takšna kuhinja služila bolj kot katera koli. Ko imate enkrat kuhinjo po meri, si ne bi nikoli več kupili navadne kuhinje, saj vidite kako uživate v njej. 

Je pa res, da si je vsak ne more privoščiti in najcenejše kuhinje so prav tiste majhne, ki so že narejene. Ampak to ni to, kuhinja po meri cena je res cena, vendar se vam splača stisnit in privoščiti. Majhne kuhinje in kuhinje, ki niso kupljene po meri nas bodo vedno nervirale, kajti ne bomo mogli uživati, saj nam bo vedno primanjkovalo prostora. V kuhinji pa je potrebno uživati in pripravljati jedi z veseljem in zato kuhinje po meri cena ni pomembna. Raje malo počakajte in prihranite za tako vrste kuhinje in če jo boste čuvali, jo boste lahko imeli celo življenje.

 

Ob dežju in snegu suhi čevlji, če je pergola pred vhodom

Ko govorimo o pergoli, nas večina misli, na tiste velike pergole, kjer lahko parkiramo avto, pod katero imamo lahko zunanjo kuhinjo ali pa je pergola pred hišo, kjer imamo zunanje stole in mizo, za uživanje čez poletje, lahko pa pride pergola v poštev tudi pred vhodom, da nas zaščiti pred dežjem in snegom, mi smo bili tisti, ki smo si naredili prav to.

Naša hiša je pritlična in je podolgovate oblike, lahko bi rekli klasična lepa za pogledat nizka hiška, z možem sva želela takšno, kajti ko si star ti je vsaka stopnica odveč. Sprva smo mislili, da pergola ne bo potrebna, potem pa se je zaradi vremena izkazalo, da jo bova morala narediti. Namreč vedno ko je bilo slabo vreme, je dež ali sneg padal na vhodna vrata, to pa ni prav nič prijetno. Tak osem vedno gledala, če bo kaj priteklo izpod vrat. Vedela sva, da tako ne more biti, zato je bila pergola rešitev, ker pa nisva imela garaže za avto, sva izkoristila prostor in naredila tako, da je pergola bila tako velika, da sva lahko še avto zapeljala tik pred vhod. 

Ker je bila hiška bolj lesenega videza, sva sklenila, da naj bo pergola lesena, pol pa steklena, da vseeno ne bo vse pokrito in se ne bo nič videlo, zdelo se nama je, da bi prostor bil preveč temen, tako je kombinacija z steklom bila idealna rešitev. 

Še kako fajn je sedaj, ko dežuje ali sneži midva pa greva skozi hišo direktno v suhi avto, če bi to prej vedela, bi si to že prej naredila. Najina pergola je bila prekrasna, tako kot je prekrasna najina hiška, najin vhod pa je bil čisto nekaj drugega, saj je steklena pergola omogočila svetlobo, a hkrati zavetje, to je to, kar sva želela in ni nama žal, da je tako velika.

 

Na dopust vedno vzamem kavni aparat in kapsule

Kako pa bi se vi počutili, če bi na dopustu pili kavo, ki vam ne bi bila všeč? Ne preveč dobro ane! Kajti dopust in kava pašeta skupaj, seveda pa mora biti dobra, prav zato jaz moj kavni aparat in kapsule jemljem z seboj in si niti ne dovolim, da bi se na dopustu lovila z kavo. Moja jutra so dobra kava in to so moje kapsule in nobene druge.

Saj veste kakšne kave imajo po navadi v hotelih zjutraj, meni osebno niti najmanj niso dobre. Prej, ko še nisem jemala kavnega aparata z seboj, sem morala vedno zjutraj na kavo v šank ali bližnji lokal, kajti te kave pri zajtrkih so bile zame katastrofa, kako sem pogrešala moje kapsule in dobro kavo. To se mi je zgodilo samo enkrat, najbolj zoprno mi je bilo, da sem se prej morala urediti, predenj sem prišla do dobre kave.

Dopust je dopust in vsi se radi sprostimo in z tem smo tudi manj urejeni, bolj naravnega videza. Sama sem človek, ki gre težko med ljudi, če nisem namazana in ravno to je bil moj problem zjutraj, potrebovala sem kavo, ni pa se mi bilo za urediti, ker še nisem spila kave. No, že drugo leto sem na dopust vzela svoj kavni aparat in kapsule, čisto nič mi ni bilo nerodno, to je sedaj že navada. Ko pridem v apartma ali hotelsko sobo je prva stvar, ki jo postavim na mizo kavni aparat in moje kapsule, tako se moj dopust začne.

Kako pa vi rešujete problem z jutranjo kavo, posebej, če imate v hotelu plačan zajtrk? Vam je taka kava všeč, ali tudi iščete prvo kavarno, da spijete dobro pravo jutranjo kavo?

Jaz mislim, da nisem edina, ki ima ta problem in ne vem zakaj sploh še obstajajo te jutranje kave po hotelih, če pa že, pa bi obvezno morale biti tudi druge kave, mogoče tudi kavni aparati in kapsule in bi si gostje naredili kavo sami.